Intervju z Gregorjem Nikolićem, prodekanom za študentska vprašanja FERI

Prodekan študent – kdo je to? – Prepis s spletne strani Študentskega sveta UM:

»Prodekan študent je predstavnik študentov, ki je hkrati predsednik Študentskega sveta fakultete in edini član vodstva fakultete iz vrst študentov. Ima pomembne naloge:

  • posredništvo med študenti in učiteljskim kadrom na področjih, kjer prihaja do nesporazumov;
  • kot nekakšen koordinator skrbi za enotno zastopanje študentov;
  • pomemben je tudi za reševanje težav med študenti samimi;
  • ponuja odgovore glede študija, določil in predpisov univerze ter vsakdanjega življenja na fakulteti, zato nikar ne oklevaj in ga še danes kontaktiraj.«

V intervjuju vam predstavljamo Gregorja Nikolića, prodekana za študentska vprašanja FERI. Več o organu, ki ga Gregor trenutno vodi, najdete na Periferiji.

GregorNikolic

Gregor, za začetek povej nekaj o sebi.

Star sem 22 let. Rojen sem v Mariboru, torej lahko rečemo, da sem čistokrvni »Štajer’c«. Svoje šolanje sem začel na SERŠ-u. Odločil sem se za šolanje po sistemu 3+2. Že v osnovni šoli sem nekako barantal, da bom učitelj naravoslovnega predmeta, na koncu pa sem bil razdvojen med kemijo in elektrotehniko. Odločil sem za elektroniko, saj me kemija ni toliko privlačila. V prostem času pa se ukvarjam tudi s fotografiranjem. Nekoč se želim z fotografijo ukvarjat pol-profesionalno. Sedaj sem v 3. letniku FERI-ja, program elektronika. V treh mescih moram napisati diplomo in diplomirati, potem naprej na magisterij.

Nekaj uspehov si s svojimi “izumi” dosegel že na srednji šoli, kajne?

Ja. Bilo jih je kar nekaj, nekaj teh je vidnih na moji spletni strani (gregornikolic.com). Najbolj pa sem ponosen na uspeh v Bratislavi. Na Expo Science International srečanju, kjer smo predstavljali izdelke, sem se predstavil z izdelkom Inteligentne regulacije temperature, kjer sem izmed 900 udeležencev iz 50 držav osvojil diplomo z medaljo. Regulacijo imajo od takrat tudi  na SERŠ-u nameščeno v eni izmed učilnic.

V okviru fakultete kot tudi univerze sodeluješ pri mnogih projektih in aktivnostih. Kako se je vse začelo?

Vse se je začelo, ko smo se s sošolci dobivali pri meni doma in se skupaj učili. Bili smo “kot sardine v konzervi”. Zato sem ”zagnjavil” profesorjem, če so kje na fakulteti dodatni prostori za študente, vendar jih ni bilo. Dogovorili smo se, da se v referatu dogovorimo za predavalnice in se tam tudi dobivamo. Vse skupaj je raslo, med študenti je bilo vedno več interesa. Tako nekako se je začelo tudi tutorstvo na FERI-ju. V tistem času pri nas tutorstvo še ni živelo, zato me je profesor Gergič prosil, če bi postal tutor, in tako tudi sem. Bolj kot ne, sem sam izoblikoval način dela, saj nismo imeli izkušenj in nismo vedeli, kako točno bi naj to delovalo. Ker ni bilo takrat nobene informacije o tutorstvu na fakulteti, sem spisal poročilo, ki sem ga poslal vsem delavcem oziroma tistim, od katerih kontakte sem našel na internetu, v upanju, da se kdo odzove, in res nekateri so se, v večini pozitivno. Ob začetku naslednjega študijskega leta so me povabili na sestanek in tako sem postal koordinator tutorjev. Trenutno sem še vedno tutor, vendar ne več koordinator.

Zdaj pa že dobrega pol leta opravljaš tudi delo prodekana za študentska vprašanja.

Tako je. Prejšnja prodekanka je odstopila in vodstvo fakultete, predvidevam, da me je prepoznalo po ambicijah in samoiniciativnosti ter si me nekako zaželelo, da bi bil zainteresiran za to delo, delo prodekana. Z odločitvijo sem na začetku odlašal, saj nisem hotel zapustiti svojega ”otroka”  – tutorstva. Po nekaj dnevih premisleka sem se nato odločil, da bom delo sprejel, nekako po preteklih dogodkih v življenju sklepam, da mi je usojeno pripeljati določene stvari do delovanja, nato pa se zapoditi v novo »štalo«, če lahko tako rečem. Na začetku, ob prevzemu, je bilo vse skupaj nekako zanemarjeno, ampak sedaj se je stanje izboljšalo in še gre na bolje. Naloge, ki jih opravljam, pa so zelo različne. Gre za delo v skupnem interesu vseh študentov (nekaj manj kot 2500 nas je) ter odpravljanje raznih problematik, ki se pojavljajo. Prav tako sem po funkciji tudi v poslovodnem odboru, kjer se ukvarjamo s proračunom fakultete in se skupaj odločamo o nakupih. Vodim seje Študentskega sveta ter poročam o dogajanju na Senatu fakultete. Pomembno se mi zdi tudi, da se trudim pomagati pri izboljšanju same kvalitete študija.

Kako bi pa primerjal FERI z drugimi fakultetami?

Hm, zelo zanimivo. Če bi me vprašala na začetku študija bi ti odgovoril, da sem samo zgolj na eni fakulteti Univerze v Mariboru. Nato pa sem tekom časa ugotovil, da smo na zelo visokem nivoju, gledano tudi v primerjavi z na primer ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko.  Na članicah Univerze v Mariboru  slišim za marsikatere težave, s kateri se morajo študenti spoprijemati in same odnose med njimi ter vodstvom, a pri nas na srečo ni tako. Naše vodstvo nam je zelo naklonjeno v primerjavi z drugimi fakultetami, predvsem prodekan za izobraževalno dejavnost. Vendar menim, da je zmeraj lahko boljše in zato moramo strmeti k še boljšemu. Tudi študijski programi se lahko zmeraj nadgradijo, vendar je vse odvisno od želje študentov.

Kaj bi za konec sporočil našim bralcem?

Berite Periferijo 🙂 In še, da moreš v življenju početi tisto, kar si želiš, saj je tako uspeh samoumeven. 




Lektorirala: Katarina Kikec

O avtorju / Pia Prebevšek

Dobra glasba & dobre knjige + iskreni ljudje + moja Sony in Phony + Haribo bomboni + shopping + štirje letni časi v vseh oblikah = me happy 🙂

Pia Prebevšek

Dobra glasba & dobre knjige + iskreni ljudje + moja Sony in Phony + Haribo bomboni + shopping + štirje letni časi v vseh oblikah = me happy :)

%d bloggers like this: