Vse kar moraš vedeti o diplomski nalogi

Za vse, ki ne veste, kako se lotiti pisanja diplomske naloge.

Danes so Tutorji naše fakultete s sodelovanjem našega referata pripravili predavanje na temo Kako se lotiti diplomske naloge? Na predavanju so šli, čez vse pomembne korake, ki zadevajo diplomsko nalogo. Ker vem, da se vas veliko tega predavanja zaradi različnih razlogov ni moglo odeležiti, smo za vas pripravili kratek vodič o pisanju in pripravi diplomske naloge.  Nekaj gradiva smo vzeli od drugih spletnih strani in ga opremeli z infomracijami, ki se vežejo na našo fakulteto.   

 1. KORAK -> IZBIRA TEME

Izberite vam zanimivo temo, ki jo boste z veseljem še bolj raziskali. Običajno so teme objavljene na spletnih straneh posameznih fakultet, sami pa si lahko izberete tudi takšno, ki ni prej objavljena in razpisana. Najbolj so zaželene teme, ki rešujejo probleme znotraj kakšnih podjetjih in jih tako vi skozi vašo diplomsko nalogo poskušate rešiti.

Link do razpisanih tem naše fakultete: https://feri.um.si/studij/zakljucna-dela/

 2. KORAK -> IZBIRA MENTORJA

Ko boste imeli izdelan približen koncept, o čem bi radi pisali in kako bi se dela lotili, je čas, da si poiščete ustreznega profesorja – mentorja. K profesorju je vedno lažje pristopiti z že oblikovano idejo. S tem pokažete resen in profegrad-school-advisorsionalen odnos do profesorja in načina dela. V primeru, da se bo profesorju zdelo, da vaše diplomsko delo ne zajema njegovega strokovnega področja, vas bo znal pravilno usmeriti do drugega. Pomembno se je zavedati, da skozi celotno diplomsko nalogo sodelujete z vašim mentorjem. On vam bo pomagal, ko boste imeli probleme, vas usmerjal, popravljal stvari tako da je res pomembno, da si izberete mentorja za katerega veste, da vam bo resnično lahko pomagal pri vaši nalogi.

Če si izberete temo, ki je bila razpisana je najboljše, da čim prej pristopite do mentorja. To lahko storite preko emaila ali pa se oglasite na njegovih govorilih urah.

Pomembno se je tudi zavedati, da, ko iščete mentorja za svojo nalogo mora tudi ta izpolnjeveti enega od spodaj navedenih pogojev in sicer:

Je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je nosilec predmeta, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela, in v okviru katerega bo opravljeno diplomsko delo;

Je habilitiran najmanj v naziv, ki še omogoča izvajanje predavanj na stopnji, na kateri kandidat opravlja diplomsko delo, je pri predmetu, v okviru katerega bo kandidat opravljal diplomsko delo, kakor koli vključen v njegovo izvedbo in je vsaj petino polnega delovnega časa redno zaposlen na Univerzi v Mariboru;

Je na ustreznem področju habilitiran visokošolski učitelj, ki je pogodbeno zaposlen na članici, ali visokošolski učitelj iz tujine, če se vsebina diplomskega dela nanaša na predmet, ki ga je predaval gostujoči visokošolski ucitelj ali pa ga je študent opravil na drugi univerzi (npr. študenti, vkljuceni v projekt Socrates/Erasmus ali v druge oblike izmenjave študentov).

Če pa se vaša naloga navezuje na kakšno podjetje pa si lahko tudi znotraj tega podjetja izberete somentorja, ki vam bo pomagal. Ampak si morate še vseeno izbrati mentorja znotraj fakultete. Tudi somentor mora izpolnjevati vsaj enega od spodnjih pogojev in sicer:

Je na ustreznem podrocju habilitiran visokošolski ucitelj, ki izvaja pedagoški proces na podrocju, s katerega je pretežna vsebina diplomskega dela;

Ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, kulturi ali družbenih dejavnostih, ki so vsebinsko povezane s podrocjem diplomskega dela;

Je na ustreznem podrocju habilitiran nosilec ali izvajalec predmeta, ki ni akreditiran v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, ce je diplomsko delo zasnovano interdisciplinarno;

Ima izobrazbo, ki po ravni ustreza 2. stopnji in je registriran kot raziskovalec, zaposlen pa je na drugi instituciji ali v podjetju v Sloveniji.

Mentor pa je lahko tudi asistent pri predmetu, pri katerem je pripravljeno diplomsko delo, če bo bistveno doprinesel h kakovosti diplomskega dela.

Seznam vseh profesorjev in asistentov najdete na tem linku: https://feri.um.si/o-nas/zaposleni/

3. KORAK -> DISPOZICIJA

Dispozicija pomeni podrobnejšo predstavitev pisnega dela. Pri pisanju dispozicije se pa tudi začne iskanje in prebiranje literature. Pomembno je, da tekst pravilno citirate in ne prepisujete. Pripravite si okviren načrt izgleda diplomske naloge, izberite pa tudi raziskovalne metode. Pri oddaji dispozicije pazite na rok, ki je razpisan za oddajo! Dispozicije študentov, ki ne bodo oddane pravočasno, se bodo lahko uveljavljale šele v naslednjem študijskem letu.

Deli dispozicije so:

Naslov teme (če odraža metodo to tudi zapišite v naslovu, izogibajte se tujkam in subjektivnim pojmomgraduate; naslov mora biti dokončen in potrjen s strani mentorja) .

Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela(uvod v problematiko ter izoblikovano znanstveno vprašanje; navedite znane stvari, ki kažejo na ta problem, katere trditve so povezane z vašimi hipotezami, zapišite lastne argumente, ki so povezani z vašim problmemo…).

Cilje in teze diplomskega dela (te boste potrdili ali zavrgli v nalogi in nato izpeljali nasvete za prihodnost).

Predpostavke in omejitve diplomskega dela,

Predvidene metode diplomskega dela (ki jo nameravate uporabiti, da bi potrdili ali ovrgli hipoteze, utemeljite vzroke za izbor ter jo na kratko opišite).

Predvideno strukturo poglavij (kazalo).

Seznam predvidenih virov (ki so ključni za vaše diplomsko delo)

Ko vam mentor odobri dispozicijo, jo predložite referatu šole. Od tu gre vaša dispozicija v obravnavo Študijski komisiji. Ko vašo temo odobrijo, se začne drugi del projekta izdelave diplomske naloge. Pri pisanju se večkrat posvetujte z mentorjem, saj vas bo še dodatno usmeril in pomagal rešiti izzive ter vam svetoval, kako se premakniti iz mrtve točke, na katero boste pri pisanju naleteli.

tumblr_inline_mtmoz1lwtb1qzg3saRok za oddajo dispozicij v tem študijskem letu je: 31. 3. 2017 ampak samo za tiste študente, ki nameravajo diplomirati v tem študijskem letu.

Dispozicijo morate oddati v referat fakultete. Poleg dispozicje pa morete zraven prinesti še izpolnjen obrazec za prijavo teme.

Obrazec za  E, RIT, ITK, MK, TK :https://feri.um.si/site/assets/files/1291/e_rit_itk_mk_tk.pdf

Obrazec za MEH: https://feri.um.si/site/assets/files/1291/meh.pdf

 4. KORAK -> PISANJE DIPLOMSKE NALOGE

Diplomska naloga je samostojno pisno strokovno delo, v katerem pod vodstvom mentorja, zaokroženo obdelate odobreno temo. Z njo dokažete, da obvladate znanstveno metodologijo, da znate uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja, ki ste jih pridobili med samim študijem.

Diplomska naloga je sestavljena iz:

Naslov: mora odsevati njeno vsebino (naslov mora biti isti kot je naveden v dispoziciji).

Kazalo vsebine: Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža zgradbo in vsebinsko členitev naloge. Vsebinsko kazalo je torej načrt dela, saj prikazuje njegovo sestavo oziroma zaporedje obravnavane teme. Sestavimo ga na koncu, ko z nalogo zaključimo.

Povzetek: Napišemo ga v slovenskem in tujem jeziku. Obsega največ eno stran in vsebuje ključne besede ali deskriptorje. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko. Povzetek napišemo, ko je besedilo že končano. V njem na kratko povzamemo problem, rezultate in sklepe raziskave. Povzetek namreč predstavlja strnjeno vsebino diplomskega dela in namenjen je splošni predstavitvi naloge (katero problematiko obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili izbrane teme … ). V povzetku diplome ne predstavljamo eksplicitno namena, ciljev in metod dela. To naredimo šele v uvodu.

V uvodnem delu je predstavljen predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo teme in struktura diplomske naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).

Osrednji del diplomske naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Navedete, kakšen je namen vaše raziskave in katere konkretne cilje želite doseči. Ciljev je seveda lahko tudi več, osnovni cilj pa se mora navezovati na raziskovalni problem.

Predstavite jih tako, da boste ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega ocenili svojo uspwrite-on-pictures-drgyyzx6ešnost.

Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov. Predstavljeni so različni pogledi na izbrano področje (različne teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.

V analitičnem delu predstavite najpomebnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite, nato pa analizirate. Postavite in preverite svoje hipoteze. Na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez nato v zaključku oblikujte končno razlago rezultatov.

Sklep je sinteza teoretičnega in praktičnega dela naloge. Vsebuje novopridobljena lastna spoznanja in sklepne misli. Opozorite lahko na nerešena vprašanja in nakažete smeri nadaljnjega reševanja problema.

V zaključku ugotovite, ali so zastavljeni cilji doseženi, potrdite ali ovržete zastavljene hipoteze in povzamete ključne ugotovitve. V zaključku ne ponavljajte vsebine iz teoretičnega dela naloge in ne navajajte novih podatkov. Sklep je avtorski!

Na koncu naloge naj bo skupen seznam uporabljenih virov,vendar le tistih, ki ste jih uporabili in citirali v nalogi.

Natančna navodila za pisanje diplmske naloge, ki so vezane na našo fakulteto pa se nahahajajo na tem linku: https://feri.um.si/site/assets/files/1292/navodila_za_izdelavo_diplomskih_del_-_april_2016_vkl.pdf

4.1 -> NEKAJ NASVETOV PRI PISANJU DIPLMSKE NALOGE

Pisanje diplomske naloge ni naključno opravilo, pri katerem bi se lahko umaknili in upali, da našega izdelka ne bo nihče presojal in ocenjeval, temveč je dokaz, koliko smo za lasten uspeh pripravljeni storiti. Pri pisanju diplomske naloge ni izpitne treme in stresa, pa tudi čas nas ponavadi ne omejuje, zato dobra naloga nikakor ni nedosegljiv cilj. Je le rezultat pisca, ki ve, kaj hoče, in mentorja, ki bo študentove interese primerno spodbujal in usmerjal.

Pozornost je treba posvetiti tudi jeziku. Diplomska naloga mora biti napisana v zbornem jeziku, to pomeni, da mora zadoščati vsem pravilom pravopisa in slovnice. Ker se, kljub skrbi za jezik, lahko v delo vrinejo napake, mora diplomsko nalogo pregledati lektor. Kot pisec diplomske naloge morate poznati strokovne izraze – termine za področje, ki ga v nalogi predstavljate. Večkrat lahko izbirate med domačim ali prevzetim strokovnim izrazom, prav je, da se odločite za domačega.

Primeri: faktor – dejavnik, efekt – učinek, procent – odstotek, riziko – tveganje itd.

Vsaka stroka ima svojo specifično terminologijo. Poleg terminologije, pa morate kot avtor naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila:

jasnost: kot avtorji diplomskega dela se morate zavedati, da ne pišete zase, ampak da morate svoja stališča, predloge in zamisli podati na razumljiv način. Se pravi – da bo tudi bralec razumel, kaj ste imeli vi v mislih;

jedrnatost: kaže se v natančnem in strnjenem besedilu;

povezanost: logično povezani stavki, členjenost po poglavjih, podpoglavjih … Diplomska naloga namreč ni strokovna, če vsebuje zgolj nizanje različnih virov, brez veznega besedila, ki dele povezuje v celoto.

imagesNe dolgovezite in se ne ponavljajte. Večkrat preberite napisano in se tehtno odločite ali je določen stavek ali odstavek dovolj pomemben, sicer ga raje izbrišite. Ne skrbite, vsebine boste imeli kaj hitro preveč. Nikoli tujega avtorskega dela, malce spremenjenega ali oddanega kot izvirnik, ne podpiše s svojim imenom.

Pomagajte si s programskimi orodji: Pobrskajte po spletu, poiščite programe, s katerimi bi si lahko pomagali pri pisanju diplome in si tako vsaj malo olajšajte delo.

Nakaj program, ki vam lahko pride prav:

– EndNote je komercialen referenčni programski paket. Uporablja se za vodenje  bibliografije in referenc pri pisanju esejev in člankov. Več na: www.endnote.com.

– Mendeley je brezplačen spletni program za vodenje in izmenjavo raziskovalnih člankov, odkrivanje raziskovalnih podatkov, dober pa je tudi za sodelovanje na spletu. Uporablja se kot pomoč pri pisanju diplomskih, magistrskih nalog ali doktorskih disertacij. Več na: www.mendeley.com.

– Med bolj znanimi orodji je SurveyMonkey, s pomočjo katerega lahko na spletu oblikujete vprašalnik, zbirate podatke in jih na koncu tudi analizirate. Pred uporabo se seznanite z omejenostmi, npr. maksimalno število vprašanj ipd. Več na: www.surveymonkey.com.

– Spletni program za raziskave je tudi orodje FluidSurveys, s katerim prav tako lahko ustvarite napredne vprašalnike, ankete … Več na: www.fluidsurveys.si.

– 1KA je slovenski program za izvajanje različnih vrst anket, in sicer za glasovanje, forme ter enostavne in kompleksne ankete. Več na: www.1ka.si.

Tukaj pa še nekaj pravil, ki se jih je pametno držati: 

1. pravilo: Začnite pisati

notebook-computer-writing-bloggingČe se ne morete spraviti k pisanju konkretnega poglavja, začnite z navidez smešnimi stavki, kot npr.: To bo moja diploma. V njej bom pisal o … Moj namen je, da pregledno in uporabno pojasnim razmerja med … Ta pristop vam lahko prinese nekaj zelo dragocenih misli, ki jih boste lahko učinkovito uporabili tekom dejanskega pisanja.

2. pravilo: Uvod napišite na koncu skupaj z zaključkom

Uvod se piše takrat, ko imate že popolnoma jasno sliko, o čem ste v diplomski nalogi pisali in lahko na nek način samo povzamete celoten proces dela ter ga zaokrožite z zaključkom. Obe besedili boste imeli napisani 1, 2, 3, brez nepotrebnega tuhtanja in napačnih predvidevanj.

3. pravilo: Napisanega ne cenzurirajte

Med procesom pisanja ne morete imeti jasnega pogleda, kateri deli so primerni in uporabni ter kateri ne, zato raje besedilo v celoti puščajte pri miru. Šele končna verzija bo pokazala, katere zadeve gredo skupaj in kateri deli so morda odveč.

* Dodaten nasvet:

Priporočamo vam, da si naredite veliko uslugo in se naslednjega nasveta držite že od vsega začetka: citate in opombe v besedilu označujte SPROTI in v KONČNI OBLIKI (torej ustrezni, s strani fakultete predpisani obliki). Nekaj strani bo sicer mučno in zamudno, vendar bo kmalu to postala rutina in prihranili si boste ure in ure ponovnega brskanja za citati in povzetki, kar vas nedvomno doleti, če boste v prvi verziji citate označevali približno oz. površno. Verjemite, preverjena nočna mora, k sreči samo za prvih 30 strani moje diplome.

KORAK 5 -> ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE

Javni nastop, še vedno za marsikoga najhujša življenjska izkušnja, ki se ji skoraj nihče, sploh pa ne študent, ne more izogniti. Zakaj se tega ljudje tako zelo bojijo? Nedvomno je javno nastopanje področje, ki bi se ga bilo treba natančno lotiti in se znebiti vsega nepotrebnega balasta, vedno pa je dobro poznati tudi kakšen trik, ki nam olajša pot do uspeha.

Svojo nalogo, če želite diplomirati v tem študijskem letu morate zagovoriti do 31. 09. 2017.

Nekaj napotkov:

– Upoštevajte smernice vašega mentorja ter pravila fakultete. Pomembno je, da z vsebinskega stališča dobro pripravite strukturo predstavitve, zbranim predstavitve bistvo naloge (cilje naloge, kratek opis obravnavane problematike, metodologijo) in vašo dodano vrednost (rezultate, sklepe).

– Podprite svoj govor z dobro oblikovano računalniško predstavitvijo, saj tako kot vaše oblačilo pove veliko o vas. Pomembno je, da so prosojnice vidljive in berljive (ne premajhna pisava) ter da je na njih čim manj napisano, kar pomeni, da odpadejo dolgi odstavki, kjer boste le brali svojim poslušalcem, kar si lahko že tako in tako sami preberejo.

aid2146153-728px-speak-confidently-in-public-step-8-version-2Upoštevajte časovno omejitev. Dejstvo je, da nam vedno primanjkuje časa, tako ali drugače. Pri zagovoru diplome je zato še tako bolj pomembno, da končamo v predvidenem času, po možnosti še kakšno minuto prej. S seboj na predstavitev vzemite uro ali štoparico, ki ste jo uporabljali med pripravami doma. Predstavitev naj traja največ 20 minut.

– Izpostavite najpomembnejše izsledke, ki ste jih dognali in ne razlagajte o teoriji, ki so jo napisali drugi avtorji. Tako boste poslušalce pritegnili k poslušanju.

Sigurno pa se marsikomu poraja vprašanje kako zgleda zagovor diplomkse naloge:

– mentor predstavi kandidata in ugotovi izpolnjevanje pogojev za zagovor,

– kandidat predstavi svoje delo, predvsem namen in cilje ter pomembnejše ugotovitve za stroko

– sledijo vprašanja mentorja in komisije ter razprava o tematiki tudi s širšo javnostjo,

– ko kandidat odgovori na vprašanja, zapusti prostor, da komisija lahko oceni njegovo delo in zagovor,

– v nekaj minutah se kandidata običajno pokliče nazaj v prostor in komisija poda končno oceno.

Še nekaj napotkov:

Vaš glavni cilj mora biti, da občinstvo prepričate, da je vaša diplomska naloga kakovostna in zanimiva. Zato morate že na samem začetku v njih vzbuditi radovednost. Ljudi morate preprosto prepričati, da dobro poznate svoje delo, zato izpostavite le nekaj najzanimivejših izsledkov vaše naloge.

Ne govorite prehitro. Bodite pozorni na hitrost govora, delajte daljše premore, vendar nikar ne pretiravajte. Najbolje je, da govor razčlenite.

Ne mahajte z rokami. Lahko jih položite na govorniški pult ali v njih držite pisalo, da se vam ne bodo preveč tresle. Vsake toliko z roko pokažite na podatke v projekciji. Vzpostavite očesni stik s poslušalci že na začetku in ga tudi skušajte obdržati do konca.

Podkrepitev vašemu govornemu delu pa je seveda tudi uporaba računalniške tehnologije. Večina uporablja MS Power Point, a to ni edino razpoložljivo orodje za izdelavo vaše predstavitve. Med zanimive programe sodijo tudi Prezi, SlideShare, MC Open Office, Impress, …

Ozadje vseh strani mora biti enotno, črke enako velike, oblika odstavkov ravno tako. Ne pretiravajte z barvo pisave, izogibajte pa se tudi pisanju z velikimi črkami.

Pisava naj ne bo baročna ali kaj podobnega, izberite raje enostavne oblike, kot so Arial, Sans Serif, Verdana in podobno. Pomembna je tudi velikost črk, ki naj bo tako velika (24), da lahko besedilo preberejo tudi tisti, ki sedijo v zadnji vrsti. Dobro je, da so prosojnice obogatene s slikami, preglednicami in poudarki, da si poslušalci zapomnijo glavne stvari. Če boste uporabljali razne fotografije, jih prej pomanjšajte, da ne boste ustvarili prevelike datoteke.

aid20575-728px-select-a-topic-for-a-speech-step-5-version-2Na zagovor nikar ne zamujajte, ampak raje pridite prej in preizkusite, ali deluje vsa potrebna tehnologija, in še enkrat ponovite svoj govor.

Naredite odličen prvi vtis, bodite nasmejani in dobre volje, saj boste s tem pokazali svojo samozavest in prepričanost, da obvladate. Nikar ne pozabite na primerno in čisto obleko, ki naj ne bo preveč formalna, nikakor pa ne izzivalna.

Ves čas bodite pozorni na razpoložljiv čas, saj ga nikakor ne smete prekoračiti. Če se med predstavitvijo zmotite, se preprosto opravičite in nadaljujte. Ko bo prišel čas vprašanj, bo imel vsak možnost, da razjasni morebitne dvome ali nejasnosti. Če na katerega izmed njih ne znate odgovoriti, ga poskušajte povezati s temo, ki vam je blizu.

Ves čas zagovora bodite pozorni, da ohranite stik s publiko. Če je tema vaše diplomske naloge takšna, prinesite s seboj predmete, povezane z vašim delom, in jih komisiji predstavite v živo. To, kar lahko vidimo in občutimo, naredi na ljudi veliko večji vtis kot le to, kar slišimo.

Do publike in komisije imejte spoštljiv odnos.

 

dual-degree-programs-sized

Upamo, da smo vam vsaj malo pomagali in da vam bo dani članek prišel prav.

Celotna ekipa pa vsem bodočim diplomantom želi veliko uspeha pri pisanju diplomske naloge.

 

 

Avtorica članka: Špela Goričnik

 

Vsebina je vzeta iz naslednjih spletnih strani :

http://www.mestomladih.si/splosno/clanki/ustni-zagovor-diplome/

http://www.mestomladih.si/splosno/clanki/vodic-za-uspesno-pisanja-diplome/

http://www.mestomladih.si/splosno/clanki/kako-napisati-kakovostno-diplomo/

http://www.uporabnopisanje.si/nasveti-za-pisanje/3010-kako-zaceti-pisati-diplomsko-nalogo.html

 

 

 

 

O avtorju / Špela Goričnik

Oseba, ki obožuje naravo, glasbo in film. Moto, ki me opisuje: "Življenje je slikarsko platno, obarvaj ga z vsemi barvami, ki jih lahko."

Špela Goričnik

Oseba, ki obožuje naravo, glasbo in film. Moto, ki me opisuje: "Življenje je slikarsko platno, obarvaj ga z vsemi barvami, ki jih lahko."

%d bloggers like this: